Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
(v spomin) Učiteljica Gabi, hvala (v spomin) Učiteljica Gabi, hvala Gabrijela Blaznek - Gabi je bila učiteljica z veliko začetnico. Izžarevala je neverjetno energijo. Bila je zagnana, samoiniciativna, optimistična, srčna. Revolucionarka. bila je ena prvih učiteljic pri nas, ki ji je uspelo umestiti predmet o osebnih financah v redni del pouka. Poučevala je ekonomske predmete na gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje.
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Kako sva s fantom prvič skupaj najela stanovanje

Po koncu življenja v študentskih sobah in stanovanjih se za tiste »ta poparčkane« začne misija iskanja primernega stanovanja za skupno življenje – kako in kdaj se lotiti iskanja? Nama je uspelo stanovanje najeti v le 14 dneh. Omenjam pa tudi sedem zanimivih spoznanj o najemodajalcih.

Bum, kot strela z jasnega sva se s fantom odločila, da nama je dovolj ločenega življenja in da si želiva skupnega doma. Tudi finančni izračuni, ki v času največje zaljubljenosti niso bili pomembni, se niso več izšli – naj omenim samo strošek vožnje z avtomobilom, saj sva v različnih krajih. Vsak drug dan 22 kilometrov z avtomobilom je v tednu dni pomenilo približno osem evrov, torej 416 evrov na leto – še malo bi primaknila, pa bi imela za počitnice!

Dogovor o željah in zmožnostih

Po sprejeti odločitvi, da si poiščeva skupen dom, sva si vsak zase vzela dan za premislek o tem, kakšne so najine želje glede lokacije, velikosti stanovanja, in seveda tudi o tem, koliko sva pripravljena prispevati za najeto stanovanje. Dogovorila sva se, da bova stanovanje najemala (nisva želela nakopati posojila), da bova poiskala stanovanje na območju, ki je približno enako oddaljeno od najinih služb, da bosta najin porabljeni čas za prevoz in stroški prevoza približno enaki. Sama sem si želela tudi dobrih (in ugodnih) povezav z javnim prevozom, saj sem se že pred časom odločila, da se bom, kolikor je mogoče, trudila imeti boljši odnos do okolja. Oblikovala sva tudi »stanovanjski budžet«. Odločila sva se, da bova zaradi narave dela, ki ga imava, najela 2,5-sobno stanovanje, za katero bi s stroški vred namenila okoli 600 evrov.

Ko sva po najinem mnenju določila najpomembnejše parametre za skupen lov na najemno stanovanje, sva najprej preverila pri znancih, ali mogoče kdo ve za primerno stanovanje, a nisva bila uspešna, zato sva se lotila iskanja prek spleta.

Aktivnost in potrpežljivost

Že prvi dan »srfanja« sva ugotovila, da bova morala biti glede na najine finančne želje potrpežljiva pri iskanju. Odločila sva se, da razširiva skupen budžet za najem in stroške s 600 evrov na 700 evrov (zaradi stroškov, ki so ponekod tudi do 200 evrov). Ponudba se je seveda takoj razširila. Medtem ko je bilo septembra, ko sva stanovanje iskala, mogoče najti na dan eno ponudbo, ki nama je vsaj po opisanem ustrezala, bi proces v januarju ali februarju trajal veliko dlje. Januarja nama ne bi ustrezalo nobeno stanovanje, če pogledamo samo cenovno, pa bi na portalu Nepremicnince.net v Ljubljani ustrezalo le eno 2,5-sobno stanovanje za najem, za katero bi za najemnino odštela 500 evrov. V septembru pa sva v desetih dneh opravila kar osem obiskov stanovanj in v 14 dneh dobila stanovanje v okviru prvotno določenih parametrov!

Sedem zanimivih spoznanj o najemodajalcih

Vseh osem najemodajalcev, ki sva jih poklicala, naju je povabilo na ogled. Da je trg najemniških stanovanj slabo urejen, sva okusila na lastni koži – čeprav so bila stanovanja pogojno v redu, sedem od osmih ni bilo sprejemljivih. Zakaj?

1. Fotografije, objavljene na spletnih straneh, kjer lahko najamete stanovanje, so večinoma zavajajoče – lastniki stanovanj skrijejo pomanjkljivosti, optično lahko povečajo prostor, popačijo predstavo o prostorski razporeditvi. To seveda ne velja za vse.

2. Neka lastnica je od naju zahtevala, da bi krila popolnoma vse stroške popravil za aparate, ki so že nameščeni v stanovanju (recimo za hladilnik, pralni stroj, štedilnik in podobno), čeprav že samo po stari dobri kmečki pameti vemo, da po enem samem ogledu ne veš, kaj si »podedoval« od prejšnjih najemnikov. Lastniki želijo zaračunavati tudi stroške, ki jih mora plačevati najemodajalec: zavarovanje stavbe, investicije v stavbo, dovoz goriva za ogrevanje, plačilo rezervnega sklada. Temu se odločno uprite!

3. Zahtevajte, da vam lastnik pokaže vse položnice obratovalnih stroškov iz prejšnjega leta, ki jih boste plačevali, da ne bo slabe volje in nepotrebnih stroškov, ko boste dobili prve položnice. Po najinih izkušnjah lastniki malce prikrojijo oziroma znižajo višino mesečnih stroškov, verjetno zato, da ne odženejo najemnikov. Na vpogled zahtevajte tudi vse položnice tekočega meseca, ki bi jih kot najemnik plačevali.

4. Stanovanjski zakon določa, da mora najemnik lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu dovoliti vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe največ dvakrat na leto po predhodnem dogovoru. Neka lastnica stanovanja pa nama je rekla, da bi si stanovanje vsaj enkrat mesečno rada temeljito ogledala. Ne želite si nakopati lastnikov, ki jih je strah za svoje stanovanje. Ogledala sva si tudi stanovanji v hiši, kjer bi v zgornjem ali spodnjem nadstropju bival lastnik – a sva si glede na pogoje (skupen vhod, delitev določenih prostorov, starejši lastniki) takoj premislila.

5. Pozanimajte se, kako lastniki ogrevajo stanovanje ali hišo, kako je z internetnim operaterjem, kakšen paket imajo lastniki zakupljen in podobno – predvsem je pomembno, da so odprti za predloge o zamenjavi omenjenega glede na vaše potrebe, saj lahko tako veliko prihranite.

6. Stanovanje začnite iskati pravočasno, ne takrat, ko vam že »teče voda v grlo«, da si lahko res temeljito ogledate vse, kar najemni trg ponuja. Tako bo vaš finančni vložek šel za stanovanje, ki vam je res všeč. Samo tako si lahko dovolite biti bolj izbirčni.

7. Nekateri lastniki se izogibajo podpisu pogodbe, nočejo, da si novi najemniki na tem naslovu uredijo začasno bivališče, želijo, da se najemnina plačuje na roke, saj bi sicer izgubili kakšne olajšave. Pomembno je, da v pogodbi točno in jasno opredelite obveznosti in pravice, ki izhajajo iz najemnega razmerja. Če vam vsega naštetega lastnik noče ponuditi – odkorakajte stran!

V Ljubljani je najlažje in najdražje

Da sva stanovanje sploh lahko najela, in to celo v 14 dneh, je pomembno vlogo »odigrala« tudi lokacija. Največ ponudbe, kar 60 odstotkov, je sicer v osrednji Sloveniji, natančneje v prestolnici, ki je tudi motor nepremičninskega trga. Konec januarja se je za oddajo oglaševalo okoli 730 stanovanj različnih velikosti (vključene so tudi sobe, apartmaji in kategorija drugo), kažejo podatki na nepremičninskem portalu Nepremicnine.net. Najlažje, zaradi velike ponudbe najemnih stanovanj, je poiskati stanovanje v Ljubljani, najtežje pa ga je najeti v savinjski regiji in na Koroškem. Po podatkih z nepremičninskega portala se ta hip ponuja največ dvo- in trisobnih stanovanj. Najmanj ponudbe je za velika stanovanja, za 4,5-sobna in večja.

Pa cena? Zanimivo je, da niti ena uradna institucija ne vodi statistike dogajanja na najemnem trgu. Nekaj časa so višine najemnin analizirali na portalu Slonep.net, zdaj pa lahko najdemo povprečne višine najemnin iz oglasov na portalu Nepremicnine.net. Za recimo stanovanja do 100 kvadratnih metrov, ki se oddajo v Ljubljani (teh je okoli 350), je povprečna najemnina 12,6 evra za kvadratni meter. Oglaševane najemnine se navadno višje od dejansko sklenjenih, zato lahko ocenimo, da je povprečna najemnina v Ljubljani med 10 in 11 evri za kvadratni meter. To pomeni, da je mesečna najemnina pri 60 kvadratnih metrov velikem stanovanju med 600 in 660 evri.

Pomemben je »tajming«

Ponudba najemnih stanovanj je ta hip glede na to, da je bilo lani prodanih prek 10 tisoč stanovanj, skromna. Sicer pa je bilo lani v Ljubljani sklenjenih okoli 2.530 najemnih poslov, kar je nekoliko manj, kot je bilo opravljenih prodajnih transakcij. Zato je še kako pomembno ujeti pravi čas za najem stanovanja. Številna najemna stanovanja se sprostijo ob koncu študijskega leta, recimo junija ali julija, in zapolnijo mesec pred začetkom študija, torej septembra. S fantom sva imela srečo, saj sva čisto po naključju »zadela« najboljši čas za iskanje stanovanja – september. A kljub temu priporočava »miganje« že v juliju in avgustu, saj se takrat veliko študentov izseli iz stanovanj in naval na stanovanja ni tako srdit kot septembra. Cene najema za 2,5-sobno stanovanje se v drugih mesecih po najinih opažanjih ne znižajo in stanovanja so na voljo, a kot rečeno – izbira, ki je odločilna, je bila za naju občutno večja septembra, kot bi bila januarja, saj nama je bil cilj prijetno stanovanje, zaradi katerega ne bi »obubožala«.

Foto: Aleš Beno

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.