Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu?

Vanja, Rebeka, Ana, Salih, Ervin, Matej, Jaka, Neža, Mojca, Stella so druga generacija dijakov, ki se je pri rednem pouku učila vodenja osebnih financ. tri tedne smo jih spremljali na delovni praksi v Milanu prek Facebookove strani mladi in denar, v reviji pa objavljamo povzetek. so daleč stran od doma brezglavo zapravljali žepnino?

Deset dijakov in dijakinj je tri tedne živelo in opravljalo delovno prakso (Erasmus+) daleč stran od doma in blizu skušnjav – v italijanski ekonomski prestolnici, v Milanu, kjer kraljujeta moda in nogomet. Profesorica Romana Železnik, ena od spremljevalk dijakov, nam je povedala, da so dijaki v 1. ocenjevalnem obdobju dve uri na teden pridobivali znanja, kako pametno razpolagati s svojim denarjem, in sicer pri predmetu finančno opismenjevanje, ki ga njihova šola (Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje) ponuja v okviru rednega pouka. Poleg delovne prakse, ki so jo opravljali v italijanskih podjetjih, pa so dobili možnost okusiti tudi pomembno »življenjsko šolo«, kako v praksi sami skrbeti za svoj denar in voditi vse izdatke.

Kaj so delali

Dijaki si delovnih mest niso izbirali sami, prav tako ne podjetij, v katerih so opravljali delovno prakso. Delo so opravljali v parih. Večini je bilo delo všeč, le Neža in Salih nista bila najbolj zadovoljna z dodeljenim, saj sta večinoma opravljala sama neekonomska dela.

Jaka in Matej sta delala v logističnem podjetju CLO, kjer sta zlagala in urejala papirje ter vnašala podatke v računalnik.

Vanja in Ervin sta tritedensko delovno prakso opravljala v podjetju Unicasa. Njune naloge so bile urejanje položnic, odpiranje pošte, urejanje datotek na računalniku, skeniranje dokumentov.

Mojca in Rebeka sta delali sta na recepciji v istem hostlu, kot so bili dijaki in dijakinje nastanjeni - hostlu Piero Rotta. Sprejemali in preklicevali sta spletne rezervacije, skrbeli za dodatno posteljnino, brisače ali ključ za osebni sef, posredovali splošne informacije, odjavljali goste ob odhodu.

Stella in Ana sta tri tedne delali za Step Up, podjetje za učenje jezikov za vse stopnje. Urejali sta knjige po vrstnem redu, razdeljevale letake, delo je delno potekalo tudi v vrtcu, kjer sta spremljali učenje jezikov predšolskih otrok.

Neža in Salih sta delala v hostlu Woodhouse, kjer sta čistila sobe in vnašala račune. Nad delom nista bila najbolj navdušena, saj sta opravljala predvsem neekonomska opravila.

9 od 10 dijakov doseglo zastavljeni cilj

Projekt Ersamus+ jim je sicer pokril stroške prevoza, bivanja in tri obroke na dan. A so dijaki in dijakinje od donatorja (NLB) prejeli vsak po 100 evrov žepnine. Pred odhodom so že skrbno načrtovali in si vnaprej postavili cilj: koliko želijo prihraniti in koliko si lahko privoščijo (hrana, oblačila, priboljški, spominki). Vsak je pripravil svoj finančni načrt in hkrati vodil evidenco z mobilno aplikacijo. Dijaki so shranjevali račune in izdatke sproti vnašali v evidenco. Po treh tednih so s pomočjo profesorice Aleksandre Jurman (njihove druge spremljevalke) sestavili poročilo. Kakšen je bil rezultat? Devet dijakov je uspešno upravljalo svojo žepnino, le enemu ni šlo čisto po načrtu. »Ponudba v Milanu je bila očitno preveč mamljiva,« je povedala profesorica Jurmanova. V povprečju so prihranili okoli 40 evrov. »Menim, da so pokazali iznajdljivost, recimo, da je dobro pojesti malico ali kosilo pred odhodom iz hostla, pred nakupom primerjati cene v središču mesta in na obrobju, med posameznimi supermarketi in podobnimi izdelki, poiskati kupone ugodnosti, izkoristiti dnevne ali tedenske akcije,« je komentirala Jurmanova. Dijaki so ugotovili, da je v mestu, kjer so mamljive trgovine na vsakem koraku, nujno potrebna preudarnost. Za kaj pa so porabili največ? Na prvem mestu je hrana, sledijo oblačila, spominki in kozmetika.

Kaj je navdušilo dekleta in fante?

Fantje so bili v Milanu navdušeni nad San Sirom in stadionom Giuseppe Meazza. Ervin pravi, da si sploh ni predstavljal, kako velik kompleks zgradb je to, kajti ogled tekem po TV ne pričara občutka veličine. Njemu in Salihu je bila všeč tudi trgovina v kompleksu z velikimi panoramskimi okni in razgledom po notranjosti stadiona. Prav tu si je za spomin kupil obesek za ključe (za ne prav skromnih sedem evrov). Saliha je navdušil tudi muzej znanosti in tehnologije, in sicer predel, v katerem je bilo prikazano futuristično ustanavljanje kolonij na Marsu. Obisk Milana pa si bodo fantje zapomnili tudi po prihrankih v McDonald'su, kjer so si s pomočjo aplikacije na mobilnih telefonih in kupončkov večkrat privoščili kakšen prigrizek za četrtino redne cene. Dekleta so na prvo mesto postavila središče Milana, s stolnico Duomo in velikim nakupovalnim središčem Gallerio Vittorio Emanuele 2. Rebeko in Mojco so presenetili tudi prijaznost ljudi, pozdravljanje ob vstopu v trgovino in takoj ponujena pomoč. Stella in Vanja pa sta omenili še pestrost ponudbe oz. večjo izbiro in precej višje cene kot v Sloveniji. Nežo, Ano in Vanjo pa je najbolj očaral predel Cairoli s palačo Sforzesco.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.