Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?
Kako bi mladi prodajali mladim Kako bi mladi prodajali mladim Kako mladi nakupujejo? Sta Instagram in Facebook pomembna? Študenti so o nakupovalnih navadah mladih razmišljali na dogodku innovative all-nighter, kjer so v 24 urah podjetjem pripravili strategijo za osvajanje mladih. Predstavljamo zmagovalce.
Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Skoraj polovica Slovencev nakupuje prek spleta, od tega kar 70 odstotkov mladih med 16. in 30. letom, večina za nakupe porabi okoli 50 evrov. Največkrat si priklikajo oblačila, kozmetiko, dodatke za telefon, tudi potrebščine za šolo. Nekateri so se tudi že opekli. Kaj pa starši pravijo na to?
Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Izkušnja študentke v tujini: goljufija pri najemu stanovanja za dva tisočaka me je izučila Odločila sem se, da grem za semester na izmenjavo v valencio. želela sem stanovanje blizu šole ali morja, na koncu pa sem se ujela v past goljufov, katerih lovke sežejo celo do italijanske mafije. ostala sem brez dveh tisočakov in stanovanja. toda kljub nepozabni in dragi izkušnji mi to ni vzelo poguma – pišem vam iz valencie.
Kako iz hotela mama v samostojno življenje Kako iz hotela mama v samostojno življenje Hotel mama je praktičen, poceni in udoben, še zlasti, če mama in ata nista prav posebno sitna. več kot polovica mladih, starih od 25 do 29 let, še živi doma. devet mladih nam je razkrilo, kako gledajo na hotel mama in kdaj se nameravajo preseliti na svoje.
Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Je 10 dijakov opravilo »finančni test« v Milanu? Vanja, Rebeka, Ana, Salih, Ervin, Matej, Jaka, Neža, Mojca, Stella so druga generacija dijakov, ki se je pri rednem pouku učila vodenja osebnih financ. tri tedne smo jih spremljali na delovni praksi v Milanu prek Facebookove strani mladi in denar, v reviji pa objavljamo povzetek. so daleč stran od doma brezglavo zapravljali žepnino?
(V ŽIVO iz MILANA):  9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino (V ŽIVO iz MILANA): 9 od 10 dijakov uspešno upravljalo z žepnino Naših deset dijakov je v Milano na delovno prakso prišlo s teoretičnim znanjem o upravljanju z osebnimi financami. Kaj pa praksa? So prestali praktičen »test« s svojo žepnino?

Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti

Skoraj polovica Slovencev nakupuje prek spleta, od tega kar 70 odstotkov mladih med 16. in 30. letom, večina za nakupe porabi okoli 50 evrov. Največkrat si priklikajo oblačila, kozmetiko, dodatke za telefon, tudi potrebščine za šolo. Nekateri so se tudi že opekli. Kaj pa starši pravijo na to?

Sedemnajstletni dijak Leon nakupuje oblačila v spletni trgovini ASOS. Za posamezen nakup zapravi okoli 50 evrov. Spomni se, da je nekoč za dva puloverja znamke ASSC (Anti Social Social Club), ki so zelo priljubljeni med mladimi, zapravil kar 180 evrov. Njegov najcenejši nakup je bila zaščitna folija za telefon, ki ga je na eBayu stala le 0,7 evra. Prek spleta veliko kupuje tudi študentka Jerneja. Na eBayu si kupi kemične svinčnike, flomastre, pisane lepilne trakove. Pravi, da je za pet lepilnih trakov porabila 0,30 evra. Tudi ovitek za telefon je kupila prek spleta. Zanj je odštela štiri evre, medtem ko bi lahko enakega v fizični trgovini kupila za 15 evrov. Nekateri mladi omenjajo tudi nakupe obutev, nakita, ličil, igric, celo dodatkov za dom. »Mladi najpogosteje na enaA.com kupujejo kozmetiko, računalniške igrice, dodatke za telefone, slušalke, prenosne zvočnike in majice,« opaža Aljoša Domijan, solastnik Gambit trada, ki vodi spletno trgovino enaA.

Kul trgovine

Spletnih trgovin je veliko, toda mladi imajo svoje favorite. Denimo anketiranka Jerneja redno uporablja spletno mesto eBay, saj tam najde prav vse. Podobno pravi tudi srednješolec Leon, saj meni, da je tam največja izbira. Devetnajstletni Gašper pravi, da že vrsto let po priporočilu prijatelja oblačila kupuje prek Wayfarerja. Na seznamu njegovih najbolj priljubljenih je še Mimovrste.si, saj tam pogosto priklika najbolj ugodno ceno. Mladi omenjajo še H & M, Asos, Sammydress, Amazon, Alibabo, Licila.si... »Te sem preizkusila in jim zaupam, zato tudi vem, da bom dobila povrnjen denar, če kaj ne bo v redu,« pravi Jerneja.

Kupovanje ceneje je užitek

Splet ponuja precej priložnosti za ugodne nakupe. Prodajalec s spletno trgovino si lahko privošči nižje cene, saj prihrani veliko denarja zaradi nižjih stroškov, ker potrebuje manj zaposlenih, manjše prodajne prostore ali teh sploh ne potrebuje... Študentka Jerneja je na nižje cene bolj pozorna, a ne le zaradi študentskega proračuna, temveč tudi zato, ker ji je v užitek kupovati stvari ceneje, saj s tem prihrani denar za kaj drugega. »Če v eni spletni trgovini najdem stvar, ki mi je všeč, pa je predraga, pregledam še 15 drugih, da vidim, ali je kje kaj ceneje. Pa tudi v fizično trgovino grem nakupovat samo, če res kaj potrebujem,« pojasni. Triindvajsetletna Ana pa opaža, da so se trgovci potrošniški družbi prilagodili tako, da je vedno nekaj izdelkov znižanih – na spletu so vedno akcije. Sama se raje ravna po občutku, in ko ji je nekaj všeč, to tudi kupi, ne glede na to, ali je izdelek znižan. »Ljudje bomo vedno pozorni na akcijske cene, tudi takrat, ko izdelka nujno ne potrebujemo. Akcijske ponudbe pritegnejo pozornost, čeprav se marsikdo zaveda, da so velikokrat le preprost marketinški trik,« opozarja Anže Voh iz podjetja Degriz.

Kako pa plačajo?

Jerneja najraje plačuje prek Paypala. »To je najbolj varna možnost. Sicer plačujem z debetno kartico visa, ki je bolj varna od običajne kreditne kartice, ker se nanjo vnaprej naloži določena vsota denarja,« pojasnjuje. Šestnajstletni Jernej, ki večinoma kupuje računalniške igrice, pa plačuje s predplačniško kartico Paysafe. Osnovnošolki Kaja in Jerca si kreditno kartico »izposodita« pri starših, vendar se pred tem z njimi o nakupu tudi posvetujeta. Zanimivo pa ob tem dodajata še, da osnovnošolci raje kot na splet zahajajo v fizične trgovine, kjer si lahko izdelek pogledajo, ga primejo v roke ali pomerijo. Nekateri starši pa pustijo otrokom proste roke. Tisa in Gašper, oba stara 19 let, pravita, da plačujeta sama s svojo kartico in da ju starši pri spletnih nakupih ne nadzorujejo.

Nekateri mladi pa bi kupovali, a jim starši tega ne dovolijo. Pred leti smo pisali o dijakinji Tini iz Domžal, ki je želela kupovati prek spleta, a je bilo njene starše strah, da bi jih kdo prek spleta ogoljufal. Takšne bojazljive starše pa je »izkoristil« neki mladenič. Aljoša Domijan se spominja zanimivega kupca: »Ta je skoraj vsak teden pri nas kaj kupil in nas tudi pogosto poklical po telefonu ali pa vprašal kaj po elektronski pošti. Potem pa je povedal, da večinoma kupuje za prijatelje in pri tem še malo zasluži, ter vprašal, ali bi imeli kakšno delo zanj, ker rad prodaja. Fant je bil šele v prvem razredu srednje šole.«

Mladi ne bi predolgo čakali

Seveda obstajajo tudi nevarnosti na spletu, zato je treba biti previden. »Nizke cene so lahko povsem realne, je pa nujno natančno preveriti spletno trgovino,« opozarja Jasmina Mešić s projekta Varni na internetu. Naši anketiranci sicer še niso bili žrtev lažnive trgovine, saj kot pravijo, obiskujejo zgolj uveljavljene spletne trgovine. Nekateri pa so imeli slabo nakupno izkušnjo. Gašper je imel takšne izkušnje s spletno trgovino Aliexpress. »Z izdelki je bilo vedno kaj narobe (niso delovali) ali pa je bila težava na carini. Še ena slaba izkušnja je bila s slovensko trgovino, ko sem moral na izdelek čakati 14 dni, kar je neugodno, ko pa naj bi prišel v treh delovnih dneh,« pravi. Podobno pravi tudi 14-letna Lana Tisa: »Naročila sem kopalke in nanje čakala zelo dolgo, nato pa so mi bile še prevelike!«

Facebook magnet za lopove

Velik vpliv na spletno nakupovanje imajo oglasi na Facebooku, opaža Jasmina Mešić s projekta Varni na internetu. Tam lahko oglašujejo tudi lažne spletne trgovine ali trgovine s ponaredki. »Kdorkoli, ki ima kreditno kartico, lahko objavi oglas na Facebooku in oglašuje dejavnost, ki je lahko tudi sporna ali zavaja uporabnike. Facebook tega ne preverja, vse dokler uporabniki sami ne prijavijo sporne objave,« opozarja. Ob tem dodaja, da verjetno tudi mladi in otroci precej zaupajo objavam, ki jih zasledijo na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, saj je stopnja zaupanja kar visoka. To ne preseneča Anžeta Voha, saj so Facebook, Google adwords, e-poštni marketing in seveda Googlova optimizacija najmočnejši marketinški kanali. Vse močnejši postaja tudi Instagram – zlasti pri mlajši ženski populaciji.

    0
    Komentiraj

    Napišite svoj komentar

    Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.