Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
(v spomin) Učiteljica Gabi, hvala (v spomin) Učiteljica Gabi, hvala Gabrijela Blaznek - Gabi je bila učiteljica z veliko začetnico. Izžarevala je neverjetno energijo. Bila je zagnana, samoiniciativna, optimistična, srčna. Revolucionarka. bila je ena prvih učiteljic pri nas, ki ji je uspelo umestiti predmet o osebnih financah v redni del pouka. Poučevala je ekonomske predmete na gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje.
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?
Kako bi mladi prodajali mladim Kako bi mladi prodajali mladim Kako mladi nakupujejo? Sta Instagram in Facebook pomembna? Študenti so o nakupovalnih navadah mladih razmišljali na dogodku innovative all-nighter, kjer so v 24 urah podjetjem pripravili strategijo za osvajanje mladih. Predstavljamo zmagovalce.
Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Mladi, carji e-nakupov. kako klikajo in lovijo ugodnosti Skoraj polovica Slovencev nakupuje prek spleta, od tega kar 70 odstotkov mladih med 16. in 30. letom, večina za nakupe porabi okoli 50 evrov. Največkrat si priklikajo oblačila, kozmetiko, dodatke za telefon, tudi potrebščine za šolo. Nekateri so se tudi že opekli. Kaj pa starši pravijo na to?

Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah  

Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   

1. BANČNI DAN: 5 PRAVIL UREJENIH OSEBNIH FINANC

»Vsak dan smo izpostavljeni več kot tisoč oglasnim sporočilom, vsi nam hočejo nekaj prodati. S plačo pa moraš, ko si starejši, preživeti do naslednje plače,« je začel predavanje Roman Budna, vodja oddelka za bančne produkte in prokurist pri Sberbank. V šali je spomnil tudi na pregovorno slovensko zavist: ljudje si kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, da naredimo vtis na ljudi, za katere nam v resnici ni mar. V splošnem verjamemo, da finance uspešno obvladujemo, a žal ni tako.

Pet pravil urejenih osebnih financ

1. Prihodki naj bodo večji od odhodkov:

Sledite gospodinjski logiki – toliko, kolikor imam, lahko tudi zapravim. Razlika med prihodki in odhodki mora biti pozitivna. Ta omogoča varčevanje pa tudi najem in redno odplačevanje posojila. »Ni pomembno, koliko posameznik zasluži, temveč to, da del prihodka nameni varčevanju.« Mladim je svetoval, naj naredijo analizo prihodkov (aktivni – študentsko delo, pasivni – štipendije) in izdatkov (teh kategorij je več). Obvezno si zapisujete izdatke – vsak dan, vsak cent. Pomembno se je tudi vprašati, kaj res potrebujemo.

2. Premoženje naj bo večje od obveznosti:

Če so obveznosti večje, lahko sledi osebni stečaj. V Sloveniji so tudi že 19-letniki pristali v osebnem stečaju – primer, ki smo ga omenili v reviji Moje finance, je bil zadolženost zaradi naročniških paketov za telefon.

3. Zadolževanje:

Vse hočemo imeti takoj, nihče nima časa za čakanje, zato je danes zadolževanje tako rekoč neizogibno, opozarja Budna. To pa moramo storiti pravilno – pravilna ročnost in vrsta posojila. Priporočljiva je tudi lastna udeležba. Prav tako nas mora zanimati, ko najemamo posojilo, efektivna obrestna mera (EOM), ki pokaže vse stroške in koliko nas bo posojilo dejansko stalo. Posojila se jemljejo v valuti, v kateri prejemamo plačo.

4. Zavarovanje:

Zelo radi zavarujemo premoženje, najmanj pozornosti pa namenimo temu, ali smo sami dobro in pametno zavarovani.

5. Brez varčevanja ne bo šlo:

»Varnostna rezerva je nujna. Višina te naj bi omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov posameznika najmanj za šest mesecev,« opozarja Budna. »Finančna svoboda pa je finančni položaj, ki posamezniku omogoča dolgoročno življenje v izbranem življenjskem slogu, neodvisnost od dela oziroma aktivnih prihodkov,« doda. »Treba se je vprašati, kakšen vlagatelj ste – ste naklonjeni tveganju in kakšen delež tveganih naložb si lahko privoščite,« za konec pove Roman Budna iz Sberbank.

Vtisi mladih z bančnega dne

Arne Boštjančič, 17 let:

»Prvi del se mi je zdel zelo uporaben. Zanimivo mi je bilo poslušati o posojilih, kako potekajo stvari na bankah. Teh poučnih stvari se v šolah ne učimo, pa bi jih želeli izvedeti prav tam, da bi se lahko mladi pripravili na prihodnost – tudi glede posojil. Dobil sem to, kar sem hotel izvedeti.«

Nika Levič, 14 let:

»Vse mi je bilo zelo zanimivo, še posebno pa mi je bilo všeč, da smo imeli na koncu zadnji del s komikom Sašem Staretom, ker je bilo smešno. Kar pa zadeva osebne finance – zdaj so mi nekatere stvari bolj jasne in logične. Naučila sem se nekaj izrazov, ki jih prej nisem poznala – kaj je recimo EOM (efektivna obrestna mera).«

Tilen Srabotič, 14 let:

»Danes mi je bilo dobro. Glede osebnega proračuna sem veliko stvari, ki jih je gospod Budna iz Sberbank odpredaval, že vedel, o tem sem že imel predavanje. Mi je bilo pa zanimivo poslušati komika Saša Stareta, kako poteka ustvarjalni proces, kaj pomeni živeti življenje komika.«

2. BORZNI DAN: 5 OSNOVNIH BORZNIH SPOZNANJ

Kako postati solastnik vročih delnic podjetij, kot so Facebook, Snapchat, Apple ..., je pojasnil Vid Pajič, upravljavec premoženja Triglava Skladov. »Delnice Facebooka, Snapchata, Appla in verige hotelov v Las Vegasu so ene bolj zaželenih delnic. Vprašanje pa je, kdaj jih kupiti, koliko in tudi kdaj jih prodati,« je povedal Pajič. Tržna vrednost Facebooka je 583 milijard dolarjev, Snapchata 16 milijard dolarjev, Appla pa kar 911 milijard dolarjev in je tako najdražje podjetje na borzi. Za primerjavo: farmacevt Krka je kot največje slovensko borzno podjetje vredno 1,9 milijarde evrov (približno 2,2 milijarde dolarjev). »Ker najverjetneje nimamo toliko denarja, da bi kupili ta podjetja v celoti, lahko z razmeroma majhnimi zneski vseeno postanemo njihovi solastniki, in sicer z nakupi delnic ali pa točk vzajemnega sklada,« svetuje Pajič.

Pet osnovnih borznih spoznanj

1. Zakaj je bolje imeti denar vložen v delnice kot pa na banki?

»Realna donosnost naložb pomeni, da gledamo, koliko je evro vreden danes in kaj dobimo za ta evro. Kadar vlagamo dolgoročno, je nevarnost, da bo denarju, vloženemu na bankah, zaradi inflacije upadla vrednost,« opozarja Pajič. »Če varčujemo kratkoročno, ni pametno prihrankov vlagati v delnice. Če pa varčujemo za stanovanje, ki ga bomo kupili čez 15 ali 20 let, so delniške naložbe smiselne.«

2. Kako se odločiti, katero delnico izbrati?

V množici delnic je ta odločitev lahko zelo težka. »Pričakovanja so zelo pomemben del cene delnic. Imamo lahko dve podjetji. Vsako ima sto enot dobička, a za eno pričakujemo, da bo naslednje leto imelo 150 enot dobička, zato raje vložimo v to podjetje kot v drugo, za katero se ne pričakuje takšen dobiček,« razlaga Vid Pajič. Drugi pristop odločanja za nakup delnic je tehnični. Tehnične analize se osredotočajo na gibanje cen na borzi.

3. Petki boljši za vlaganje kot ponedeljki?

Eden od dejavnikov, ki vplivajo na vrednost podjetja, so trendi. Druga stvar so morebitne odprte tožbe, ki lahko podjetje veliko stanejo. Pomembno je tudi razpoloženje na trgu. »Študije kažejo, da so petki dobičkonosnejši kot ponedeljki,« navaja. Prodaj takrat, ko so drugi pohlepni, in kupuj takrat, ko so drugi prestrašeni, pa pravi znani rek guruja Warrena Buffetta.

4. Kdaj kupiti? Kdaj prodati?

Pajič je omenil zgodbo tretjega soustanovitelja Appla Ronalda Wayna, ki je svoj 10-odstotni delež podjetja prodal za 800 dolarjev, danes bi bil njegov delež vreden 90 milijard. »Gibanje tečajev na borzi je res uganka. Težko se je odločiti, kdaj kupiti in kdaj prodati,« pravi upravljavec premoženja. Še težji del pa pride, ko želimo delnice prodati. Če ima neko podjetje predvideno veliko večjo rast in enak faktor vrednotenja kot delnice, katerih lastnik smo, je prodaja smiselna. Pomemben kazalnik je tudi neupravičena hitra rast cene. Če pa razloga za rast ne najdemo, je bolje delnice prodati in poiskati novo naložbo. Ne pozabite pa tudi na to, da pretekli donosi ne zagotavljajo prihodnjih donosov.

5. Čustva na borzi?

Čeprav marsikdo misli, da so v ozadju vlaganja v delnice samo številke, pa pri borznih odločitvah igrajo pomembno vlogo tudi čustva. »Če ste dolgoročni vlagatelj in če cena delnice upade za 40 ali 50 odstotkov, je najtežje vztrajati, a ravno to je treba storiti, saj se cena dolgoročno ustali. Umik je značilen predvsem za manjše vlagatelje, ki menijo, da so se opekli, zato delnice prodajo. Dejansko pa je treba vztrajati. Da vlagatelje ne bi preveč bolelo, je rešitev ta, da ne vložimo vsega v eno delnico, ampak minimalno v 20 delnic in se tako izognemo velikim izgubam,« svetuje Pajič.

Kje pa dejansko kupujemo delnice

Na Ljubljanski borzi nam je Andraž Aš pojasnil, da če želimo kupiti delnice, moramo najprej odpreti račun na borznoposredniški družbi, ki je član Ljubljanske borze. Ob tem smo se spomnili na borzne zlome in pa na nekatere nakupe, v katere se je spustilo veliko Slovencev – recimo nakup delnice NKBM. Veliko smo govorili o borznem zverinjaku. Ta hip smo še vedno v bikovskem trendu – bik pomeni rast tečajev na daljše obdobje, medvedji trend pa daljši upad tečajev na borzi. Spoznali smo, da obstajata dva tipa vlagateljev – pujs in ovca. Pujsi so požrešni vlagatelji, ki imajo pogosto nerealna pričakovanja. Ovce pa so tipi vlagateljev s črednim nagonom. Sledijo množici.

Vtisi mladih z borznega dne:

Eva Vidmar, 18 let:

»Zelo poučno je bilo vse okrog delnic. Naučila sem se veliko novega. Všeč mi je bil tudi prikaz terminala Bloomberg. Spoznali smo še milijonarja, ki je povedal veliko zanimivih stvari o kriptovalutah.«

Andrej Planinšek, 18 let:

»Vse, kar smo izvedeli, je bilo zelo preprosto prikazano. Najbolj si bom zapomnil Bloombergov terminal. Veliko sem izvedel tudi v internem pogovoru z Vidom, saj me je zanimala njegova izobrazba, ker bi tudi sam počel nekaj podobnega kot on.«

Klara Bajc, 14 let:

»Zapomnila sem si, da je Apple največ vredno podjetje. Zanimivi so bili tudi grafi, ki so prikazovali gibanje cen Applovih delnic. Naučila sem se, da če bi sama prodajala delnice, bi jih prodala takrat, ko bi cena dosegla višek in se potem začela zniževati. Tako ne bi izgubila veliko in še vedno dovolj zaslužila.«

3. DAN ZA ŠOPING:

Z NAKUPI PREK SPLETA DO VEČ TISOČAKOV PRIHRANKA NA LETO

O pametnem spletnem nakupovanju in pasteh, v katere se lahko ujamemo, je govoril strokovnjak za informacijske tehnologije Miran Varga, o prodaji rabljenih predmetov pa je predavala urednica revije Marja Milič. Glavna spoznanja smo strnili v 10 točk.

1. Primerjalniki cen niso vsemogočni:

Slovenski so Ceneje.si, Lovecnacene.si, Skopuh in Primerjam.si. »V Sloveniji imamo več sto spletnih trgovin, ti primerjalniki pa nam ponudijo zgolj dve ali tri ponudbe istega izdelka, ker imajo pogodbe samo z določenimi podjetji,« razlaga Miran Varga. Spletni mesti Skopuh (Geizhals.eu) in Ceneje.si nam ponujata večjo izbiro izdelkov, saj vključujeta tudi spletne trgovine sosednjih držav. Spletna stran Pricegrabber.com nam pokaže ponudbo izdelkov z vsega sveta.

2. Za najugodnejši spletni nakup obiščite spletne dražbe:

Na spletni tržnici eBay se lahko preizkusimo v spletnih dražbah. »Začetna cena izdelka je dana, potem pa spletni kupci med seboj tekmujejo in izdelku ceno dvigujejo. Zmaga tisti, ki ponudi najvišjo ceno ob poteku časa oglasa. Prodajalci imajo lahko pridržano ceno, in če je cena, ki jo kupec ponudi, nižja od pridržane, prodajalec izdelka ni zavezan prodati,« pojasnjuje.

3. Dejanska lokacija izdelka je lahko drugačna:

Pozorni morate biti na drobni tisk o lokaciji izdelka. »Lahko da je prodajalec iz Nemčije, izdelek, ki ga ponuja, pa na Kitajskem. Zaradi tega lahko plačamo višjo poštnino, kot sicer mislimo. Še večje vprašanje pa je kakovost,« pravi Varga. Nekateri prodajalci izdelkov ne pošiljajo v vse države, zato je dobro preveriti tudi to. »Če prodajalec izdelka, ki ga želimo, ne pošilja v našo državo, mu lahko pošljemo sporočilo, v katerem ga prepričamo, da bomo plačali transportne stroške,« svetuje Varga.

4. Naj za nakup uporabim kreditno kartico?

Obstaja več možnosti plačil prek spleta, s kreditno kartico lahko kupimo tako rekoč vse. »Pomembno je, da bančno kartico povežemo s spletno storitvijo, na primer s PayPalom, saj nam ta v primeru plačila na spletni tržnici eBay ponudi do 500 dolarjev kritja,« pojasnjuje Varga. Drugi način je plačilo ob dostavi izdelka.

Poleg cene izdelka moramo plačati tudi stroške dostave. To vključuje stroške pakiranja in dostave ter logistične storitve. »Če kupujemo zunaj držav EU, nas lahko doletijo carinske obveznosti in davki. Dokler kupujemo majhne stvari do 22 evrov, dodatnih stroškov načeloma ni, razen če je paket malo večji in ga poštar odpre, moramo plačati stroške pregleda. Zato je pametno izdelke iz Kitajske drobiti, sicer jih bodo zapakirali v večje pakete in jih potem na naši pošti odprli,« svetuje Varga. Če kupimo izdelek v vrednosti do 150 evrov, plačamo samo DDV, tako se nam strošek nakupa zviša za 22 odstotkov. Nad vrednostjo 150 evrov pa moramo poleg DDV plačati še carino. Seznam izdelkov, ki so ocarinjeni, in carinske stopnje lahko najdemo na spletni strani finančne uprave.

5. S kodami do dodatnega popusta:

Ena izmed zmot spletnega nakupovalca je lahko, da v spletnih trgovinah ni dodatnega popusta. »Poznamo primere, ko se več ljudi združi pri nakupu ter tako zniža stroške poštnine in samega izdelka. Na različnih spletnih forumih lahko najdemo tudi dodatne kode za popuste, ki jih delijo uporabniki med seboj,« razkriva Miran Varga. »V iskalnik preprosto napišemo na primer 'kode za popust mimovrste'. Tako bomo marsikaj lahko dobili še ceneje, kot smo sprva nameravali.« Tovrstne kode najdemo tudi za letalske vozovnice, dodatno prtljago in najem avtomobila.

Poletni projekt: počistite podstrešje in napolnite denarnico

Mladi so se na praktičnih primerih naučili, kako se lotiti prodaje rabljenih predmetov, kar je predstavila urednica revije Moje finance Marja Milič, ki je v zadnjem letu prodala za pet tisoč evrov stare »robe«.

1. Projekt poletja – čistilna akcija:

»Ko se lotimo čiščenja, se najprej vprašajmo, česa se želimo znebiti. Ozrite se po sobi, kleti, podstrešju. Naj bo to vaš poletni projekt,« svetuje Marja. Dodaja, da je dobro narediti več kupčkov – enega za prodajo, dobrodelne namene in za v smeti. Čustvena ločitev od predmetov nekaterim povzroča zelo veliko težav. »Pazite, da ne bo teh 'čustvenih' predmetov preveč. Znebite se praholovcev.«

2. Kje vse lahko prodajamo:

Bolha.com je na prvem mestu, Salomon.si, številni uporabljajo aplikacijo Letgo. Na Bolhi objavijo kar tri milijone oglasov na leto. »Zato se moraš potruditi, da je oglas opazen v tej množici,« opozarja Marja. Prodajamo lahko tudi prek eBaya, skupin na Facebooku, kot so Prodam-kupim, Mamice prodajajo, uspešna je tudi prodaja v živo na sejmih in bolšjakih, pri komisijskih trgovinah preverite višine provizij.

3. Pri postavljanju cene je treba biti pameten:

»Če je cena previsoka ali prenizka, boste odvrnili kupce, zato primerjajte cene podobnih izdelkov. Pogajanje je del strategije kupcev. Postavite deset odstotkov višjo ceno od želene,« svetuje. Pametno sestavite oglas. Ta mora imeti:

– Fotografije in/ali video. Oglasa brez fotografije ne bo nihče pogledal. Naredite čim bolj čiste slike.

– Naslov. Bodite kreativni pri izbiri naslova, pametno izberite kategorijo izdelka, da ga kupec hitro najde.

– Opis. V opisu smo lahko kreativni, izdelek opišimo natančno, ob tem pa bodimo pošteni in opozorimo tudi na morebitne poškodbe izdelka.

– Kontaktni podatki. Pomembno je, da navedemo kontaktne podatke in čas, ko smo dosegljivi.

– Cena. Postavite pametno ceno, pohlep se ne splača.

4. Kako kupcem dostaviti rabljeno blago?

»Pri osebnem prevzemu se dogajajo res zanimive stvari. Kupca potem vidiš čisto drugače,« pove Marja. Za plačilo se lahko dogovorite tudi po povzetju, vendar vam to zviša ceno. Poštnina za izdelek, težji od deset kilogramov, stane že deset evrov. »Največ tvegamo, če igramo na karto zaupanja. Prevar je veliko,« še opozarja. Goljufije se lahko zgodijo vsem. »Nikoli ne pošiljajte izdelka, dokler se ne prepričate, da je denar res nakazan!«

5. Za nekatere stvari ni kupca:

Včasih česa tudi ne moremo prodati, včasih je treba biti potrpežljiv. Poleg tega ugotavlja, da kupci raje vidijo, če ohranimo originalno embalažo izdelka, ker je videti bolj verodostojno. »Spraviti je treba tudi račune in garancije, na primer garancija na vzmetnice je do 30 let.«

Vtisi mladih z dneva za šoping:

Nik Klobasa, 17 let:

»Predavanje o spletnem nakupovanju je bilo zelo uporabno. Na spletu je vse ceneje, sploh na teh straneh za primerjavo cen različnih ponudnikov. Zanimivo je bilo tudi to, kako je Marja prodajala stvari prek LetGo. Dobil sem navdih, da bom tudi sam počistil klet. Pomembna sta opis izdelka in zgodba. Pametno je manjše stvari prodajati v paketih, zato bom kakšne igrače tako prodal, da se jih lažje znebim.«

Nejc Težak, 18 let:

»Nisem vedel, da obstaja toliko različnih trgovin za kupovanje po spletu in da lahko iste izdelke primerjaš med seboj. Od zdaj bom te stvari pogledal bolj podrobno in kupil po ugodnejši ceni. Nobenih stvari ne prodajam, zdaj pa sem malo premislil in bi bilo dobro malo pogledati po sobi, ker imam veliko brezzveznih stvari. Pogovor s Siddharto je bil pa ekstra dober. Ko jih vidim na odru, jih kar čutim.«

Gaj Gruden, 16 let:

»Veliko sem se naučil o tem, kako prodajati in po kakšni ceni, da se je treba pogajati in da je veliko prevar. Doma imam veliko stvari, ki jih ne potrebujem in jih bom prodal. Siddharta so pa legende. Zelo sproščeni ljudje, ki uživajo svoje življenje.«

KARIERNI DAN:

ČE TRENIRAŠ SEDEM LET PLAVANJE ALI KOŠARKO, TO DELODAJALCU VELIKO POVE

Mladi iz finančne šole imajo kar nekaj izkušenj z delom. Gaj je dostavljal pice, delal na bencinski črpalki, Nina je animirala otroke, Andrej je pomagal volilni komisiji. Nekateri mladi udeleženci pa že imajo za letošnje poletje dogovorjena počitniška dela – Klara bo delala v podjetju pri očetu, Nik bo prodajal sladoled ... »Ko dopolniš 15 let, lahko delaš,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela iz e-študentskega servisa.

Ni služb do konca življenja

Včasih so babice in dedki zamenjali eno ali mogoče dve službi v svojem življenju. »Danes se služba zamenja vsakih pet do sedem let, mladi jo zamenjajo še pogosteje,« pravi. »Pomembna je zaposljivost, kar pomeni, da smo sposobni najti službo, jo obdržati, in če jo izgubimo, da smo jo sposobni spet poiskati,« poudarja Miloševič Zupančičeva. Prvi korak pri iskanju dela je dobra predstavitev samega sebe in primeren stisk roke. To smo preizkusili tudi v praksi.

»Veliko je že, če veš, česa ne bi delal«

Študenti v Sloveniji zaslužijo povprečno 2.412 evrov na leto, delajo pa povprečno tri mesece na leto. »Študentsko delo je občasno in začasno, zato lahko zamenjamo več podjetij in tako dobimo različne izkušnje. Tako spoznaš, katerega dela res ne želiš opravljati, in to je pomembno,« poudarja Vesna Miloševič Zupančič. »Pomemben je presek treh krogov: kaj si želim, kateri poklici so iskani in v čem sem dober.« Včasih si neko delo predstavljamo precej drugače, na primer delo pravnika. »Vidimo jih v lepi obleki in z dobro plačo, ne vemo pa, da delajo 12 ur na dan ter da so pogosto v stresu in moralnih dilemah.«

Vsaka izkušnja šteje

»Pomembno je tudi, če je nekdo sedem let treniral plavanje, saj to delodajalcu pove, da je vztrajen. Če nekdo trenira košarko, potem delodajalec ve, da lahko dela v ekipi. Vsak od vas že ima izkušnje, zato se je treba tako tudi predstaviti,« svetuje.

Študentsko delo lahko prinese zaposlitev

Več kot 64 odstotkov mladih se je po končanem šolanju zaposlilo v enem izmed podjetij, kjer so prej opravljali študentsko delo. Kar 80 odstotkov prostih delovnih mest ni nikoli objavljenih v oglasnikih, ker že prej zaposlijo nekoga, ki ga poznajo. »Če zaposliš nekoga, s katerim že imaš dobre izkušnje, se podjetje izogne dodatnim stroškom. Zato so zveze in poznanstva res pomembni. Sama priporočim tistega, za kogar vem, da se bo izkazal,« poudari Vesna Miloševič Zupančič.

Za uro dela tudi 110 evrov

Minimalna urna postavka je zakonsko določena in znaša 4,73 evra bruto, kar pomeni štiri evre neto. Študenti in dijaki dobijo povprečno 5,7 evra na uro, najvišja postavka je včeraj znašala 25 evrov, dan prej pa 110. Najnižja urna postavka je zunaj Ljubljane za preprosto delo v pro­izvodnji. Takih del je od osem do deset odstotkov. »Trenutno urne postavke precej rastejo, ker je kandidatov še vedno premalo, zato imajo mladi prednost, da lahko izbirajo. Če delodajalci ne bodo dobili nikogar, bodo urno postavko morali dvigniti,« pove Vesna.

Zimzelena delovna mesta

Največ delovnih mest se išče v gostinstvu in turizmu, ker so poletne počitnice. Vedno se iščejo tudi določeni profili: IT-jevci, programerji, računalničarji, strojniki in farmacevti. Tudi zato, ker je teh študentov omejeno število.

Kaj moramo vedeti o študentskem delu

- Sam kontaktiraj z delodajalcem. Reci mami: Ne, zmorem sam!

- Če si dogovorjen za delo, pojdi na delo ali prej sporoči, zakaj te ne bo.

- Povej delodajalcu, če ti neko opravilo ne ustreza.

- Ne piši sporočil brez naslovov, šumnikov.

- Upoštevaj osnovni poslovni bonton, vikaj, bodi vljuden.

- Poišči si delo takoj, ko imaš čas.

- Dvigni napotnico pred začetkom dela.

- Preizkusi več različnih del, v različnih podjetjih.

- Če se kaj zaplete, se obrni na servis.

- Zagrabi priložnost. Počitniško delo lahko postane tvoja sanjska služba.

Vtisi mladih s kariernega dne

Jan Krkovič, 18 let:

»Današnji dan mi je bil najbolj všeč. Izvedeli smo ogromno novih svari o službi, študentskem delu, kako pošlješ prošnjo. Sicer veliko o tem že vem, ker sem opravljal že kar nekaj del. Delal sem v železarni, razvažal pice in pomagal v avtopralnici. Všeč mi je bil cel teden, pridobili smo res koristno znanje.«

Nina Sevšek, 18 let:

»Zanimivo je, da v finančni šoli spoznavamo ljudi, ki se sicer vrtijo v drugačnih krogih. To je res velika prednost. Danes sem se naučila, da je pri iskanju dela pomemben prvi vtis pri delodajalcu, kako navežeš stik in dobro opravljaš delo. Spoznali smo tudi Gajo Prestor. Presenetilo me je, kako pristna je. Vidi se, da je v življenju doživela že veliko, in se mi zdi res super, da spoznamo nekoga toliko starega, kot smo mi, ki je že tako uspešen.«

Tilen Srabotič, 14 let:

»Nisem vedel, da lahko toliko denarja zaslužiš s študentskim delom. Pri sanjskem poklicu je pomembno, da ti je všeč, da je za to neko povpraševanje na trgu in da smo dobri v tem. Mislil sem, da Gaja Prestor neposredno z Instagramom zasluži več, nisem vedel, da je vezana na dogovore s podjetji.«

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.