Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018! Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri drugi banki ugodnejša. Pa je to pametno za denarnico? Ni. Zato smo se med 15 bankami odločili poiskati najugodnejšo za osnovnošolce, srednješolce in študente!
Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje? Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?
Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi? Plavalna olimpijka Sara Isaković, košarkarski reprezentant Luka Vončina in nekdanji selektor moške odbojkarske reprezentance Luka Slabe so po srednji šoli odšli v ZDA, kjer so študij kombinirali z vrhunskim športom in svoje univerze zastopali na študentskih tekmovanjih. Kako torej na študij v tujino in ne bankrotirati?
Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Reportaža s 3. poletne finančne šole: Mami, oči, to sem se naučil v štirih dneh o financah   Na enem mestu smo združili, kaj vse so se mladi naučili na 3. poletni finančni šoli. Letos jo je obiskalo 25 mladih, starih od 11 do 18 let. Obiskali smo banko, družbo za upravljanje, ljubljansko borzo, ekonomsko fakulteto in študentski servis. Spoznali smo tudi življenje komedijanta Saša Stareta, milijonarja Damiana Merlaka, glasbenika Primoža in Boštjana iz Siddharte ter zvezdo na Instagramu Gajo Prestor. Kaj vse se je dogajalo, smo spremljali prek www.financna-sola.si.   
To so najstniki z več 10 tisoč sledilci To so najstniki z več 10 tisoč sledilci Tristan - krompirček, Gaja, Žan in Nejc imajo po več 10 tisoč sledilcev na družbenih omrežjih. Kako so si odprli vrata do kariere na spletu in ali s tem že kaj služijo?
To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! To so državni prvaki iz finančne pismenosti. Bravo! Na 4. državnem tekmovanju iz finančne pismenosti za mlade, ki se o osebnih financah učijo v okviru projekta Mladi in denar, se je pomerilo 66 dijakov in učencev s 23 šol. Prvaki so Nino Sajič z OŠ Koseze, Gregor Lončar z Ekonomske šole Celje in Vita Volgemut z II. gimnazija Maribor. Naj učitelji pa so Lorieta Pečoler z OŠ Koseze, Metka Bombek z Ekonomske šole Celje in Jerneja Kučina z Gimnazije Jesenice. Čestitamo!
Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Mladi poleti zaslužijo tudi po več tisoč evrov. Kako do dela? Dvaindvajsetletna Ajda je s počitniškim delom v wellness centru skupno zaslužila približno 2.300 evrov, Anja v ZDA več kot tri tisočake, Ana pa od 200 do 500 evrov na mesec. Kakšno delo si je pametno izbrati in s katerim lahko zaslužite največ?

Mami, igral bi klavir! Mi plačaš šolanje?

avtor 17.09.2018  14:03  Dopolnjeno: 17.09.2018 14:03
Vsak četrti otrok se uči igrati klavir, vsak osmi pa kitaro ali violino. Bi bil rad vaš otrok med njimi? Glasbeno izobraževanje stane od 250 do celo 1.400 evrov na leto. Kako pa izbrati šolo?

Oba z možem sva bila vpisana v glasbeno šolo. Zdi se nama, da je glasbena izobrazba koristna za otrokov razvoj in kot hobi. Dovolj je že, da otrok konča nižjo glasbeno šolo in je glasbeno pismen, inštrument pa zna igrati še vse življenje. Tako pravi Eva Starič. Njen 18-letni sin Jakob igra violino. Ta mu je bila že od nekdaj všeč. »Z veseljem sem kot otrok poslušal svojo sestro, ko je igrala,« se spominja Jakob.

Interes, talent in sestre

Saša Gričar je v glasbeno šolo vpisala svoje tri hčerke: »Otroci so pokazali zanimanje in nadarjenost, zato smo se odločili, da jih vpišemo. Najmlajšo je učiteljica povabila že pri treh letih, a smo se za obiskovanje šole odločili pri štirih letih.« Vse so obiskovale Glasbeno šolo Trebnje. Najstarejša hčerka jo je obiskovala sedem let, druga deset let in nato je še tri leta igrala v godalnem orkestru. Najmlajša se uči igranja violine že 10. leto in bo nadaljevala še vsaj dve leti. »Vadim od pet- do šestkrat na teden,« pravi njena hčerka, 13-letna Alina. »Rada bi končala srednjo glasbeno šolo, kar pomeni osem let igranja violine. Rada bi se udeležila tudi kakšnega tekmovanja,« dodaja.

Njena mama Saša se ne ozira na stroške. »Ne vem na pamet, koliko nanesejo, vsebujejo pa šolnino, pripomočke (note, fotokopije ...) in inštrument z vsem njegovimi dodatki.«

Najbolj priljubljen je klavir

V programe glasbenega in plesnega izobraževanja je bilo v lanskem šolskem letu vpisanih 25.806 otrok in mladostnikov, večina, kar 94 odstotkov teh pa v javnih glasbenih šolah, kažejo podatki statističnega urada. Med vsemi inštrumenti je bil najbolj priljubljen klavir, ki se ga je učila igrati četrtina vseh učencev v programu glasba. Sledili so kitara in violina ter flavta in harmonika. Izrazito »moški« inštrumenti so tolkala in trobila, ženske pa so prevladovale pri pouku petja in godal.

Ufff, v katero šolo

Marsikdo se ob izbiri glasbene šole znajde v zagati. Obstajajo javne in zasebne glasbene šole s koncesijo in brez, precej pa je tudi posameznih izvajalcev. Razlike niso le v načinu izvajanja programa, ampak tudi v ceni. Poglejmo vse po vrsti.

– Javna šola

»Pri izbiri šole je bila odločilna bližina glasbene šole, saj je sicer za otroka težko priskrbeti prevoz večkrat na teden. Z znanjem sva zadovoljna, še zlasti pa z veseljem do igranja, ki ga prenašajo profesorji v glasbeni šoli,« pravi Staričeva, njen sin Jakob javno glasbeno šolo obiskuje že 13 let.

Javne glasbene šole ustanovi in financira država ob pomoči občine, v kateri deluje. Izvajati mora pouk najmanj petih orkestrskih instrumentov – obvezno iz godal, pihal, trobil, klavirja, nauka o glasbi oziroma solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. Pa cena? Zakon dovoljuje šolnino v višini največ 15 odstotkov sredstev, ki jih javni šoli za plače in materialne stroške zagotavlja država na učenca. In konkretno? Ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Polona Češarek pravi, da je plačilo razdeljeno na osem mesečnih obrokov in se razlikuje glede na vpisan program. Znaša med 29,21 in 35,95 evra.

– Zasebne šole z javno sprejetim programom

Dvanajst zasebnih glasbenih šol izvaja javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, tri pa so zavodi in pri poučevanju ohranjajo katoliško tradicijo. Glasbeni atelje Tartini je bila prva zasebna šola z javno veljavnim programom. V šoli poučujejo klavir in godala, nauk o glasbi, solfeggio, orkester ter oba predšolska programa. Direktor Vlado Repše je poudaril, da njihova šola izvaja javne programe z nadstandardi, kar pomeni, da omogočajo učenje v manjših skupinah in se učencem prilagajajo. Vpisanih imajo okoli 180 učencev. »Pri nas že najmlajši glasbeniki igrajo v orkestru, kar je verjetno posebnost,« pravi. Metode dela in gradiva so avtonomna izbira učitelja in pripomorejo k uspešnejšemu rezultatu dela z učenci. Poleg tega se ukvarjajo tudi z založništvom, saj pokrivajo učbenike za vse programe, od pripravnic do višjih razredov in tudi drugo literaturo za učence. Na letni ravni znese glasbeno izobraževanje za enega otroka 1.430 evrov, za individualni pouk inštrumenta, teorijo in orkester.

– Zasebne šole

Zasebne šole zakonsko niso zavezane k šolskemu koledarju. Proste roke imajo tudi pri tem, kako se preverja znanje učencev, kako poteka izvajanje pouka in v kakšnih učnih skupinah poteka izobraževanje. Izvajati morajo pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov, to je iz skupine godal, pihal in trobil za najmanj dva oddelka individualnega pouka. Glede na to, da morajo zasebne šole izpolnjevati predpisane pogoje (prostor, kader, program), postajajo precej podobne javnim šolam. Razlika se ohranja predvsem v poimenovanju, saj zakon določa, da mora ime zasebne glasbene šole vsebovati označbo, da je zasebna.

V zasebni Glasbeni šoli Amarilis v Ljubljani na primer stane individualna ura pouka inštrumenta ali petja 33 evrov, zakup paketa 20 ur pa 480 evrov. Omenjajo pa tudi, da ponujajo glasbeno telovadbo s fizioterapevtko za 10 evrov na mesec.

- Zasebniki

Branka Glojnarič je hčerko vpisala na ure solo petja predvsem zaradi spodbujanja vsestranskega otrokovega razvoja. Po opravljenih šestih razredih nižje glasbene šole zdaj njena hčerka leto dni obiskuje Glasbeni center Černe-Avbelj. V glasbeni šoli je Špela sproti spoznavala svojo ljubezen do glasbe. »Rada bi pela zares dobro, še bi se rada izboljšala, zato smo se odločili za pevske vaje pri Evi Černe. Trenutno vadim trikrat na teden, sicer pa pojem ves čas,« pravi Špela. Pa cena? Mesečni strošek za 45 minut petja na teden znaša 95 evrov. »Tega ne jemljemo kot zapravljen denar, prej nasprotno. Pri moji hčerki je bilo odločilno, da se je po prvi uri tako osebnostno kot glasbeno ujela s svojo učiteljico in se na podlagi tega dobrega vtisa odločila za vpis, starši pa smo jo pri tej odločitvi podprli in jo spodbujali. Vsekakor je pomemben kakovosten odnos med glasbenim pedagogom in učencem, kar žal težko vnaprej predvidiš,« pravi Glojnaričeva.

Med znanimi Slovenci je precej takšnih, ki ponujajo glasbene učne ure, denimo pevki Alenka Gotar in Alenka Godec, bobnarja Boštjan Meglič in Marko Soršak - Soki ter drugi.

Ob tem pa Vlado Repše iz Glasbenega ateljeja Tartini pravi, da je težava v tem, da takšnim zasebnim izvajalcem ni treba izkazovati kvalifikacij, na koncu pa ne morejo izdati potrdila o znanju. Po njegovem mnenju bi moral biti vsak, ki uči, vpisan v razvid glasbenih šol, da bi bila preglednost zagotovljena.

Omejitve vpisa

Pri vpisu v zasebne šole tako rekoč ni omejitev, so pri vpisu v javne glasbene šole ali zasebne s koncesijo. Število učencev in oddelkov določa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Šola lahko vpisuje nove učence le do zapolnitve učnih mest, ki so se sprostila zaradi zaključka šolanja učencev glasbene šole oziroma njihovega izpisa. Na Glasbeni šoli Franca Šturma je k sprejemnemu preizkusu v šolskem letu 2018/19 pristopilo 239 kandidatov, vpisali so jih 197.

Sprejemni izpit

Sprejemnih preizkusov praviloma ni pri vpisu v zasebne šole, ta se opravi pri vpisu v javnih šolah. Vsebino sprejemnega preizkusa določa izobraževalni program, komisijo in njene naloge pa ravnatelj šole. Večina glasbenih šol ima te preizkuse že ob koncu šolskega leta (maja/junija), septembra pa se lahko vpišejo še drugi zainteresirani, če niso vsa mesta že zapolnjena.

In kako poteka sprejemni izpit? Kandidat mora zaigrati pesem po lastni izbiri, ocenjujejo se intonacija in ritem, posnemanje melodičnih in ritmičnih motivov, razvitost glasbenega spomina in drugo. Sprejemni preizkus opravljajo kandidati pred tričlansko komisijo, pojasni ravnateljica Magdalena Medjeral iz Glasbene šole Franca Šturma. Mimogrede, pri njih je največje zanimanje za klavir. Za prvega otroka iz družine je v njihovi šoli treba plačati vpisnino 16 evrov, potem pa osem mesečnih obrokov po 40 evrov (320 evrov na leto). Za vsakega naslednjega otroka iz iste družine je cena nižja.

Inštrument si lahko tudi izposodimo

»Na začetku smo si inštrument izposodili,« je povedala mama Saša Gričar, ki je v glasbeno šolo vpisala tri hčerke. V nekaterih glasbenih šolah ponujajo izposojo inštrumenta, čeprav so v Glasbenem ateljeju Tartini poudarili, da je za otroka prav, da do svojega inštrumenta razvije poseben odnos. Denimo v javni Glasbeni šoli Trbovlje ponujajo izposojo in uporabo šolskih inštrumentov za osem evrov. Vpisnina sicer stane 15 evrov, prispevek staršev za materialne stroške pa je 23 evrov v desetih obrokih (230 evrov na leto). Polovična cena velja za drugi instrument ali drugega vpisanega otroka iz družine.

0
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.