Mini vodnik: kako študirati in tekmovati na ameriški univerzi?

Če ste dijak ali dijakinja 3. letnika in želite po maturi v ZDA ali Kanado, je ravno pravi čas, da se lotite priprav. Te so sestavljene iz treh delov. Jezikovnega dela - v tretjem letniku toliko izpilite znanje angleščine, da boste solidno opravili izpit TOEFL in da se boste lahko pogovarjali s trenerji po telefonu ali Skypu. Akademski del vključuje trud, da boste imeli v tretjem letniku čim boljše ocene in da boste dobro opravili izbirne teste (splošni SAT, ACT ali predmetni SAT, odvisno od izbrane univerze). Športni del pa je tisti, ki pride na vrsto najprej: v začetku 3. letnika izdelate pet- do desetminutni predstavitveni (recruitment) video, v katerem se predstavite trenerjem in oglednikom. Vanj vključite dosežke, izmerjene fizične zmogljivosti, udeležbo na mednarodnih tekmovanjih, članstvo v reprezentanci, šolski uspeh, kako delujete na igrišču... Na Youtubu je veliko vzorcev tovrstnih posnetkov, koristne informacije najdete tudi na spletnih straneh: www.lv-prospects.si, www.ncsasports.org in wwww.berecruited.com.

Kako se lotiti prijave na kolidž po korakih

1. JESEN. To je čas za brskanje v množici več sto oziroma tisoč univerz. Prvi filter je, ali sploh imajo ekipo v vaši športni disciplini na za vas primerni ravni. Drugi je zahtevnost šole: kakšne ocene in rezultati izpitov so potrebni za sprejem in ali ima študijsko smer, ki vas zanima. Nato pridejo na vrsto preostala merila: ponudba štipendij, lokacija...

2. PO NOVEM LETU. Sestavite širši izbor možnih univerz (15 do 30) in začnite preverjati, ali bi bil trener pripravljen pogledati vaš posnetek. Običajna pot je e-pošta glavnemu trenerju z osnovnimi podatki in ponudbo, da mu pošljete predstavitveni video. Zadeva se lahko konča že v tej fazi, če dobite odgovor, da po naslednjem šolskem letu ne bo potreboval igralca na vašem igralnem položaju (vsako leto se sprostijo samo tista mesta, ki jih izprazni generacija diplomantov). Če ni tako, bosta komunicirala naprej in ugotavljala, ali ste primerni za ekipo in ta za vas.

3. DRUGI SEMESTER 3. LETNIKA. Smiselno je, da v drugem semestru tretjega letnika opravite izpita iz razumevanja angleškega jezika TOEFL (stane 225 dolarjev) in standardizirani test za vpis na univerzo SAT (stane 81 dolarjev, z esejem pa 92,5 dolarja), tako da se boste lahko z rezultati v rokah pogovarjali med počitnicami med tretjim in četrtim letnikom (jeseni greste lahko sicer še enkrat opravljat izpite, da popravite rezultat, vendar to pomeni tudi dodaten strošek).

Z veliko sreče lahko že poleti dobite dokončno ponudbo za sprejem in višino štipendije. Če je nimate (najpogosteje bo tako) in če ste se v neko šolo »močno zagledali«, se lahko udeležite nekajdnevnega poletnega kampa rekrutov, na katerem si vodstvo ekipe v živo ogleduje morebitne kandidate. Z udeležbo si lahko izboljšate verjetnost, da boste izbrani.

4. ZAČETEK 4. LETNIKA. Naredite ožji izbor. V jesenskih mesecih boste imeli izbranih od tri do šest možnih univerz, trenerji ekip pa bodo imeli za vaš igralni položaj še vsaj nekaj drugih kandidatov. Roki za prijave se med univerzami razlikujejo: zgodnji (t. i. »early decision« ali »early action«) vpisi se začnejo oktobra, redni vpisi so januarja ali februarja. Če vaša univerza zahteva kot del prijave motivacijski esej, jih napišite nekaj za trening.

Če vas trener izbere kot najboljšega kandidata za eno od prostih mest, vam bo poslal formalno ponudbo (ki lahko vsebuje tudi štipendijo, ni pa nujno) s priporočilom vpisni službi univerze. Ne bodite preveč razočarani, če priporočila ne dobite, kajti trenerji jih imajo na voljo le malo, včasih samo eno ali dve. Na manj zahtevnih univerzah vam trenerjeva formalna ponudba že zagotovi sprejem (pod pogojem, da uspešno končate srednjo šolo). Na najbolj selektivnih, kjer kandidira deset- do 15-krat več kandidatov, kot je prostih mest, pa ni tako, saj si morate sprejem izboriti po rednih selekcijskih merilih.

V vsakem primeru pošljite prijavo na vsaj tri šole, raje še več, kajti sprejemni postopki so negotovi in lahko izvisite tudi, kadar mislite, da imate zelo dobre možnosti. Praviloma se skupaj s prijavo oddaja tudi prošnja za štipendijo. Obvestilo o sprejemu ali zavrnitvi boste dobili enkrat spomladi, odvisno od časovnice posamezne univerze. Če vam ponudijo sprejem, boste zraven dobili tudi ponudbo z zneskom finančne pomoči in opredeljen rok, do katerega se morate odločiti, ali jo boste sprejeli in se vpisali ali ne.

5. IZBERITE UNIVERZO, DOKONČAJTE POSTOPEK IN SPAKIRAJTE! Preden se začne matura, boste imeli na mizi (vsaj eno) ponudbo za sprejem. Finančnih skrbi še ne bo konec, kajti prošnje za domače štipendije (Zoisova, občinske, olimpijske; razen za Ad Futuro, ki ima rok v aprilu) boste vložili šele po rezultatih mature; obravnavajo se jeseni, rezultati pa so znani šele pozimi. Začetne stroške boste v vsakem primeru morali kriti sami. Toda ko se odločite, vam preostane samo še, da uspešno končate maturo, opravite birokratske formalnosti (vizum, druga zahtevana potrdila, morebitno zahtevano zdravstveno spričevalo …), kupite letalsko vozovnico in si pred novim šolskim letom privoščite še lep oddih!

Od pet tisoč do 10 tisoč evrov prvo leto

Zneski študija so lahko vrtoglavi. Ti se nekoliko znižajo s štipendijami, ki so lahko polne (krijejo vse stroške) ali delne. Marsikje se lahko kombinira športna štipendija z akademsko. "Zato je zelo pomembno, da športniki opravljanje izpitov jemljejo resno in se potrudijo po najboljših močeh, saj lahko že majhna razlika v rezultatih pomeni tudi pet tisoč dolarjev več štipendije," opozarja Luka Vončina, eden prvih slovenskih košarkarjev, ki se mu je uspelo prebiti v 1. divizijo ameriške košarke, zdaj pa mladim športnikom prek družbe LV Prospects pomaga pri uresničitve želje po študiju v tujini. Javne univerze so nekoliko ugodnejše. Dodatno lahko stroške povišajo območja in mesta, kjer so življenjski stroški višji.

Strošek celotnega prijavnega postopka (izpiti TOEFL in SAT ali ACT, prevajanje dokumentov, prijavnine, vizumi …) lahko preseže tisoč evrov, nato pa je treba plačati še letalsko vozovnico, jamstva za stanovanje in podobno. Z delno štipendijo je za prvo leto študija priporočljivo računati, da lahko nastane med pet tisoč in deset tisoč evri izdatkov. Pozneje si lahko z dobrimi ocenami v šoli in/ali predstavami v športu prejeto štipendijo zvišate. Velja namreč nenapisano pravilo, da trener v začetku dodeljene štipendije pozneje ne zniža, še namigne Vončina. Marsikdaj staršem ni treba plačati veliko več, kot če bi igralec študiral in se na visoki ravni ukvarjal s športom doma. Res je, da veliko športnikov ne prejme polne štipendije, vendar to ne bi smel biti razlog, da se ne bi podali na takšno izjemno pot in si pridobili vsestransko koristne izkušnje, še dodaja.

Bo zaradi treningov trpela šola?

»Trenerji univerzitetnih ekip poudarjajo, da so študenti športniki v prvi vrsti študentje, šport pa je privilegij, ki jim lahko omogoči brezplačno visoko izobrazbo,« pravi Vončina. Za usklajevanje študija in športa je zelo dobro poskrbljeno, pravi. »Razen napornega urnika je lahko življenje športnika v 1. diviziji zelo lagodno. Univerzitetno osebje ti pomaga na vsakem koraku od prvega dne, ko vstopiš v kampus,« se spominja. Z izjemo gostovanj so treningi in tekme vedno usklajeni z opravljanjem študijskih obveznosti. Med trenerji in profesorji poteka izmenjava informacij, in če športnikove ocene niso dovolj dobre, mu nemudoma priskrbijo inštruktorje, pojasni Vončina. Vsak športnik ima tedenske pogovore s svojim pedagoškim svetovalcem, ki mu pomaga pri izbiri predmetov, urejanju urnikov in podobno. Ker je za nastopanje v ligi NCAA (National Collegiate Athletic Association) predpisano povprečje ocen, ki ga mora športnik dosegati, je tudi v interesu univerze in trenerja, da je športnik ves čas v pogonu in vestno opravlja študijske obveznosti.